Davidija - nenavadno drevo na Ančinem vrtu
V začetku maja letošnjega leta sem bil na obisku pri prijazni vrtoljubki Anči Tomažinčič iz Medvod. Njen vrt slovi po številnih različnih hortenzijah in še posebno po čudovitem drevesu davidiji. Domovina davidije je zahodna Kitajska, in sicer provinca Sichuan in Hubei. Anglež Ernest Henry Wilson jo je prvi opisal proti koncu 19. stoletja. Frančiškanski misijonar francoskega rodu Jean Pierre Armand David (1826-1900), ki je deloval na Kitajskem, je prinesel semena tega drevesa v Pariz. Rastlini so dali znanstveno ime Davidia involucrata. Ime rodu je nastalo po omenjenem misijonarju, v katerem je ena sama vrsta. Ime vrste involucrata pa izhaja iz latinske besede involucre (ogrinjalo, robček, prtiček). Nemci so ji dali ime Taschentuchbaum (drevo z robčki) ali Taubenbaum (golobje drevo), Angleži pa ji rečejo handkerchief tree (drevo z robčki). Ime je dobilo po ovršnih listih, ki spominjajo na robčke. Drevo ima piramidasto obliko in zraste v prvotni domovini do 20m, pri nas pa od 6-12m. Cveti v začetku maja. Cvetovi so združeni v okrogla socvetja, ki jih obdajata dva velika kremasto bela ovršna lista (brakteji) – eden je štiri krat daljši kot drugi in sta opazna že na daleč. Listi so srčasti in napiljeni; zgoraj so zeleni in gladki, spodaj dlakavi; na daleč so podobni lipovim listom. Plodovi so podobni orehom in dozorijo, ko listje že odpade. Obstaja tudi različek vilmoriniana, ki ima gladke, sinje zelene liste. Dobro uspeva na vlažnih humuznih, a dobro odcednih tleh, v polsenci ali na soncu. Starejše drevo je popolnoma prezimno, mlajše pa je občutljivo na hujši mraz. Na Ančinem vrtu ima davidija dominantno mesto, kakršno si to prelepo drevo tudi zasluži. Če si ga želite ogledati, vas bo lastnica prijazno sprejela. Raste tudi v Arboretumu Volčji Potok in v prekrasnem vrtu Luciana Viatorija v italijanski Gorici in morda še kje. Mene je to drevo očaralo. Avtor teksta in fotografij: Bojan Repše (junij 2008)  Davidija ima lepo piramidasto obliko  "Robčki" na drevesu  Okroglo socvetje obdajata ovršna lista  Vrtoljubka Anča - vedno si vestno zapisuje latinska imena in druge podatke o rastlinah
0 komentarjev
objavljeno 8.06.2008
Zanimivosti od tu in tam
 Prenovljeno vodstvo SVZ
Na nedavnem občnem zboru Slovenskega društva za kulturo vrtov in narodne zbirke rastlin (SVZ) so izvolili delno prenovljeno vodstvo. Društvu bo tudi v bodoče predsedoval Gorazd Mauer, v novem upravnem odboru pa so Nada Pintarič, Jelka H. Samec Sekereš, Peter Gliha in Vladimir Planinšek. V nadzorni odbor je bila izvoljena Slavica Klemenčič.
(objavljeno 1.03.2011)
Spomladanski pozdravSimona Budja nam je poslala pomladni foto pozdrav z njenega in Srečkovega vrta v Ljutomeru.
(objavljeno 10.02.2011)
Pokrovne trajnice?Kadar je govora o trajnicah, ki naj bi prekrile določene površine in poskrbele za trajno ozelenitev, so mišljene skoraj izključno trajnice nizke rasti, ki se po možnosti hitro razraščajo. Je pa nabor v resnici mnogo obsežnejši in zato tudi bolj zanimiv. Kajti uporabimo lahko tudi višje rastoče trajnice, na katere se morda sploh ne bi spomnili. (več o tem je med Zanimivostmi in članki napisal Matic Sever, Trajnice Carniola kliknite tukaj)
(objavljeno 29.01.2011)
Kaj vemo o trajnicahMnogi vrtnarji in še bolj vrtoljubci so nejevoljni zaradi zelo omejenih informacij v najrazličnejših publikacijah o dolgoživosti trajnic. Vsi imamo izkušnje z rastlinami, ki so opisane kot trajnice, toda nekatere odmrejo že po par letih, druge spet potrebujejo leta, da se namestijo v svojem novem okolju, tretje se sejejo prekomerno naokrog, tako, da nam je žal, ker smo jih sploh kupili. (več o tem je med Zanimivostmi in članki napisal prof. dr. Milan Sterle - kliknite tukaj)(Ob članku objavljamo tudi dva komentarja na to tematiko).
(objavljeno 21.01.2011)
Sedumi - trajnice leta 2011Združenje nemških vrtnarjev vsako leto enemu od rodov trajnic dodeli prestižni naslov trajnica leta. Letos ta čast pripada rodu Sedum, rastlinam, ki jih poznamo pod imeni homulice in hermelike. Zanimivo, da so bile trajnice leta tudi že leta 2000.
(objavljeno 1.01.2011)
Velika ponudba iskrivkIskrivke ali hojhere (Heuchera) postajajo vedno bolj priljubljene okrasne trajnice. Drevje in grmovnice po naših vrtovih se razraščajo, pod njimi je vedno več sence in prav iskrivke v družbi host in praproti dajo senčnemu vrtu še poseben poudarek. Video predstavitev zelo pestre in številčne ponudbe več kot 30 različnih sort iskrivk si oglejte na spletišču Trajnice Carniola
(objavljeno 15.12.2010)
Dnevi odprtih vrat 2011Društvo SVZ že načrtuje koledar odprtih vrtnih vrat v prihodnjem letu, zato poziva svoje članstvo, da čimprej prijavi načrtovani datum odprtih vrat v svojem vrtu. Več na spletni strani SVZ.
(objavljeno 12.12.2010)
Tropski rastlinjak v Botaničnem vrtuZa ljubljanski Botanični vrt je bil petek, 10. decembra, pomemben dan. Slavnostno so odprli tropski rastlinjak. Za obiskovalce je po začasnem urniku dostopen od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, v soboto in nedeljo pa med 10. in 12. uro in nato zopet od 14. do 16. ure. Tropski rastlinjak še ni v celoti zasajen, rastline pa za vraščanje tudi potrebujejo nekaj časa, zato je za njihov popolni izgled potrebno še malo počakati. A ne predolgo, kajti v tropskem rastlinjaku rastline zelo hitro rastejo.
(objavljeno 12.12.2010)
Prijetno srečanje pri MetkiŽe vrsto let nas skupino slovenskih vrtoljubcev zadnjo soboto v novembru na veselo in družabno srečanje povabi vrtoljubka Metka Berce iz okolice Ljubljane. Tokrat se nas je spet zbralo več kot 30 iz vseh koncev Slovenije. Za to njeno vsakoletno pobudo in odlično postrežbo smo ji povabljeni zelo hvaležni, kajti to je tudi priložnost za izmenjavo vrtnarskih izkušenj in novic.
(objavljeno 29.11.2010)
|
